V uvodnem delu je naš glavni direktor, mag.  Matija Bitenc, z vabljenim predavanjem predstavil pogosto prezrto dimenzijo energetskega prehoda: Kdaj je energija najbolj potrebna in kako jo takrat zagotoviti?

Nekaj ključnih poudarkov:

• Poraba plina in elektrike je skoraj enakovredna. Prav plin pa zagotavlja robustnost sistema v času največje porabe.
• Kako zagotoviti energijo takrat, ko jo najbolj potrebujemo? Preko skladišč. EU razpolaga z okoli 1.000 TWh skladiščnih zmogljivosti plina, za sezonsko shranjevanje te energije danes nimamo prave alternative.
• Evropa že gradi nov molekularni sistem, v katerem bodo vse pomembnejšo vlogo prevzemali biometan, sintetični plini in vodik.
• Ključno je povezovanje sektorjev že v fazi načrtovanja in gradnje projektov, kar pomembno vpliva tudi na stroškovno učinkovitost celotnega prehoda.

Kot je poudaril: »Energetski prehod ne bo uspešen zato, ker bomo izbrali eno samo tehnologijo, pač pa zato, ker bomo znali povezati vse, kar sistem potrebuje – elektrone, molekule in razum.«

Veseli nas, da so z znanjem iz različnih področij k razpravi prispevali tudi:

• Marko Ileršič – Razvoj vodikovodnih omrežij v EU
• Tina Galič – uporaba nove plinske Uredbe (EU) 2024/1789 in prenos Direktive (EU) 2024/1788 v slovenski pravni red
• Matej Urh – Priprava prenosnega sistema na vodik 
• Bogdan Blagojevič, Oton Gortnar, Marko Širovnik in Franc Cimerman – Spremljanje sestave plina
• Marko Širovnik – Razpoložljivost podatkov v plinskem sektorju
• Urška Gabrovšek je sodelovala na Forumu mladih, kjer so mladi strokovnjaki delili svoje karierne poti in poglede na kompetence prihodnosti

Hvala organizatorjema Slovenskemu združenju za energetiko (SZE) in CIGRE-CIRED za odlično pripravljen dogodek in vsem udeležencem za navdihujoče razprave. Energetski prehod gradimo skupaj, s povezovanjem znanja, sektorjev in generacij.